Poseg dviga sinusa, oziroma »sinus lift«, je eden izmed možnih pripravljalnih posegov v primeru vgradnje implantatov. Dolgoročna izguba zob namreč pripelje do pomanjkanja kosti. Ko do tega pride v zadnji regiji zgornje čeljusti lahko sinus s pnevmatizacijo povzroči pomanjkanje kosti, oziroma sinusi se začnejo širiti in zavzemati prostor, kjer je prej bila kost.
Nizko pozicionirano dno sinusa je pogosta ovira za vgradnjo implantatov v lateralnem območju zgornje čeljusti in je zato za postavljanje implantatov potreben dvig sinusa.
Vrste posega:
Gre za oralno kirurški poseg, ki se izvaja pod lokalno anestezijo in je zato brez bolečin, zapleti pa so izjemno redki. Izpelje se lahko na dva načina:
Majhni ali zaprti dvig sinusa:
• poseg se izvaja s posebnim instrumentom, osteotomom, s katerim se dvigne sinus
• v situacijah, kjer je kosti dovolj, vendar manjka približno 2 mm, se lahko istočasno postavi tudi implantat
• z osteotomom, ki je enako širok kot implantat, ki bo bil postavljen, se rahlo dvigne membrana sinusa in se v pridobljeni prostor pred samo postavitvijo implantata postavi umetna kost
Veliki ali odprti dvig sinusa
• območju, na katerem se bo izvedel poseg, se pristopa bočno
• poseg se prične z odprtino v oralni votlini v območju meje za s sinusom
• dvigne se sinusna membrana, da se lahko ustvari prostor za umetno kost, ki se nato postavi
• če obstaja minimalna količina kosti za vgradnjo implantata se le ta istočasno implantira; če pa manjka večja količina kosti se implantati postavijo čez 6 do 8 mesecev, ko pride do popolne osteointegracije